Sreča je bila, da sem bil nekaj dni nazaj kupil 2 tortici praznih DVD medijev in občutek sem imel, da jih je pekač kar slastno požiral in pekel. Samo prve štiri, ostalega plana pa se nisem držal. Verjetno že veste zakaj. Ja, instalacija Creative Suita 3. Na izbiro imate res vse, od urejevalnika slik, do vektorskega urejevalnika, spletnega urejevalnika … Moja instalacija je vsebovala tiste stvari, ki jih običajno potrebujem, in sicer Photoshop[vsebuje Imageready], Illustrator, Dreamweaver in Acrobat. Pri All Adobe DVDju sem sicer moral vsak program posebej instalirati, vendar ni trajalo tako dolgo, kot pa to, ki je bilo avtomatsko. Primerjava: All Adobe DVD[našteti programi brez Dreamweaverja]: 10-15min | CS 3[z Dreamweaverjem]: 50min. Ni ravno praktično to, kajne? Slišal sem tudi, da če izbereš za instalacijo en sam program, moraš vstaviti vse 4DVDje. Absurdno. Sicer pa sem imel med tem časom zaposlitev, a vendar mi je pričelo najedati. Ravno takrat pa je bilo instalacije konec. Zahtevali so še restart!

No, pred tem sem veliko še instaliral in uninstaliral, dodajal update, pa sem mislil, da si računalnik zasluži osvežitev. In sem ga resetiral. Napaka! Kaj se je zgodilo? Ja, monitor ni bil več kalibriran(nastavljen op. p.) in vse barve so bile bolj svetle. No, vedno, ko se je to zgodilo, sem stopil do nadzorne plošče, do programa Adobe Gamma. No, CS3 tega programa ni priložil. Tako sem taval v temi in celo noč kalibriral monitor s Samsungovim MagicTune. No, mimogrede sem ugotovil, da mora biti kurzor vedno med eno in drugo stranico zelenega kvadrata.

Sami programi pa so … nekoliko dodelani, predvsem je dodelan grafični vmesnik. Dreamweaver se mi ne zdi skoraj nič drugačen, torej bi lahko ostal pri 8, a naj bo. Pri Photoshopu so zelo dobro rešili vprašanje stalnih toolbarov, kot je npr. zgodovina, macro akcije, čopiče, pisave. Odprti imamo tako le dve okni, in sicer plasti[Layers] in Navigator, ki ga prej zaradi zasedenosti workspaca sploh nisem veliko uporabljal.

Ko pa potrebujemo npr. podatke o zgodovini urejanja, kliknemo na puščico.

Opazil sem tudi, da je sedaj možnost zoomiranja 32x in ne 16x. Ena dobra funkcija, ki pa je še nisem poizkusil pa je 3D Layer, kar pomeni, da lahko datoteko, ki smo jo shranili s programom za 3D modeliranje vnesemo v Photoshop[in jo verjetno zavrtimo, drugače ne vem, zakaj bi dali to funkcijo]. Žal pa ni podprt C4D file, tako da bom poiskal nek pretvornik in v prihodnosti to funkcijo poizkusil. Ena pomembna “funkcija” je še to, da ko sliko zoomiramo, se drsnik[scroll bar] ne postavi za okna in jih tako ne rabimo vedno prestavljati. Vendar pa se mi zdi, da bi lahko spremenili še več kaj, kot pa izboljšali grafični vmesnik, ki že malo preveč spominja na Mac okolje. Ker je danes noise prisoten na marsikateri fotografiji, sem pogledal, kako kaj deluje filter Reduce noise. Lepo odstranjuje, čeprav je pri odstranjevanju ogromne “količine” tega noisa slika že nekoliko “blury“. Vendar če se ne motim, je ta reducirnik bil prisoten že v CS2, tako da je to pogrevanje tople vode . Nisem opazil kakega dodanega filtra, če pa ga bom, vas obvestim.

Bridgu pa so spet namenjali veliko pozornosti, kar se tiče lepote, glede optimizacije pa ne ravno, ker je počasen kot mula.

Za Illustratorja ne bi veliko povedal, ker ga ne uporabljam veliko. Večinoma za povečavo vektorskih slik, če so ta premajhna po defaultu. Tudi tu so “pametna okna”, podobno kot v Photoshopu.

Pomoje ta Creative Suit 3 ni samo nadgradnja grafičnega vmesnika, ampak tudi malce jedra programov. Vendar roko na srce, lahko bi se bolj potrudili.

P.S evo, zadnja objava na tem naslovu. A še enkrat bom opozoril, pojdite na stran www.lancevance.org

Citat dneva:
“If you’re going through hell … keep going” -Winston Chruchill

Za začetek; to je vodič za tiste ta lene, ki se mi jim ni za brati vseh zanimivosti, ki jih ponuja Wikipedia. Ta vodič ne bi nastal, če me ne začela zanimati HD tehnologija.

“Osnovni” pojmi

HD – verjetno že vsem znani High Definition. Višina je ali 720px ali pa 1080px. Slika pri HDju je 4x bolj natančna kot pri SDju(standard definition). “Nalaganje” slike se deli na progressive in interlaced(ponavadi to piše zraven višine, npr. 720p ali 720i). Na kratko povedano, progressive je boljši. Tistega, ki zanima zakaj je temu tako, se ga smatra kot za ne-lenega in ga Wikipedia pričakuje z odprtimi rokami. Razmerje slike je 16:9 in zato tudi ne srečamo nobene 4:3 HD Ready televizije. Zvok je ponavadi v Surround tehniki, se pravi 5.1, kar predstavlja 5 zvočnikov(včasih sateliti) s frekvenčnim razponom za višje tone in en zvočnik(globokotonec, subwoofer, bas) s frekvenčnim razponom za nižje tone.

Tukaj je priložena slika. Naj omenim še, da PAL uporablja Evropa, NTSC pa Amerika, ampak glede DVDjev naj vas to ne skrbi, saj večina današnjih televizorjev že podpira oba sistema. Na sliki se vidi tudi največji velikan, 1920*1080. Danes je malo 1080 programov, če pa so že, so v interlaced tehniki, vendar se bo tudi to popravilo.

Widescreen – že zgoraj omenjeni, vendar z drugimi besedami oz. pravilneje s številkami. Predstavlja razmerje slike v 16:9, včasih tudi 16:10. Če je slika v tem razmerju, se na levi in desni strani vidi mnogo več kot na navadnem 4:3 filmu. Če se na tej televiziji gleda navaden TV program, 4:3 se na levi in desni strani vidi rob, včasih pa je slika tudi raztegnjena tako, da se zgoraj odreže malo in spodaj, tako da je slika prilagojena brez robov. Je pa če več načinov tega croppanja; radovedneži – Wikipedia.
Fullscreen – je način, pri katerem je razmerje slike v razmerju 4:3. Včasih je napisano tudi kot 1.33:1. Postopek šrinkanja slike iz 16:9 razmerja v 4:3 se imenuje Pan & Scan. Se pravi, film je v kinu 16:9, nato gre v Pan & Scan laboratorij in dobimo sliko primerno za 4:3 televizijo. No, danes tega ni več veliko, saj je mnogo DVDjev z oznako Widescreen.

HDMI – High-Definition Multimedia Interface ali DVI-D je kabel, ki je v veliki uporabi v navezi z HD televizijami in DVD predvajalniki. Danes se še ne opazi velike razlike med navadnimi RGB kabli, ker še ni veliko predvajalnikov, ki bi predvajali HD vsebine(medije, na katerih je shranjen HD material bodo omenjeni kasneje) in tako še ni potrebe potem. Še to, po HDMIju se pretaka tako zvok kot slika, se pravi naslednik dobrega starega SCARTA.

Zdaj bom, da kasneje ne bo vaša mimika podobna temu “:?” smajliju, razložil nekatere standarde, brez katerih se težko razlaga HD content oz. nekateri bi si radi vsaj malo razporedili v glavi, kako je sploh s kodeki in podobno, zato je ta opis standardov nujen.

*FPS = Frames per second/slišice na sekundo.

No, omenjal se DVD, HD-DVD, Bluray. Kaj je to, verjetno porečete. Ja, za DVD morda ne, kanite zatrditi. Splošen odziv na vprašanje kaj je DVD: “Ja pač .. em, to je tist, k je za videokasetami prišlo pa ko je bul vlko od CDja”. Veliko je treba razložiti.
Kratica DVD okrajšuje Digital Versatile Disc. Njegova velikost je 4.7GB (okoli 4.3GiB). Mnogi izmed vas, neznalcev na tem področju, ne veste, da obstaja več variant DVDjev. Splošna delitev je lahko glede na +/- ali pa glede na eno ali dvoslojnost.
Ko se je DVD medij razvijal, sta se pojavila dva tabora, DVD-Forum, ki je podprl Pioneerjevo iznajdbo DVD-R leta 1997 in DVD+RW Alliance, ki je iznašel DVD+R leta 2002. DVD-Forum DVD+R ni priznal kot korektnega in uradnega. Naj omenim še, da je veliko tehničnih razlik, ki pa se na splošno ne opazijo. Opaznejša razlika je morda v velikosti, +R ima nekaj MiB manj prostora. Pozabil sem omeniti še, da poleg + in – obstaja tudi RAM, katerega pa ne bi posebej obravnaval. Seveda pa obstaja tudi večkratni zapisljiv medij, ki nosi končnico +/-RW. Nekaj let nazaj je bila kompatibilnost z +R(W)jem slabša, glede na to, da je 5 let mlajši, danes pa to sploh ni več tema o kateri je vredno razpravljati.

Drugo pa je večslojnost. Verjetno ne veste, da uraden DVD nekega filma skoraj nikoli nima velikosti 4.7GB, temveč 8.5GB(okoli 7.96GiB). Zakaj? Struktura DVD filma ni sestavljena tako, da bi bil v video integriran tudi zvok. Zato imate možnost izbirati med večimi jeziki, ali načini zvoka(Dolby Digital 5.1, DTS), izbere pa lahko tudi komentarje in izbrisane scene. To pa zasede kar nekaj prostora. In zato tudi dvoslojni DVD. Uradna kratica za enoslojni DVD je DVD-5, za dvoslojnega pa DVD-9. DVDji pa so lahko tudi oboje stranski, podobno kot audio kasete. Tako dobimo z enoslojnim obojestranskim DVDjem velikost 8.5GB[uradna kratica DVD-10], z dvoslojnim obojestranskim pa okoli 17GB[uradna kratica DVD-18].

DVD je lahko zaklenjen na določeno regijo, R5 bo recimo deloval le v Rusiji, R2 pa le v Evropi.

DVD video delimo na PAL in NTSC, velikost videa pri PAL je 720*576, pri NTSC pa 720*480. PAL mora imeti FPS 25, NTSC pa 23,976 ali pa 29,97. Video je zakodiran po MPEG-2 standardu. Bitrate je okoli 4MBit/s, ob akcijskih scenah več. DVD audio je lahk zakodiran z MP2[MPEG 1 Layer 2], PCM[pulse-code modulation], DTS[digital-theater system in AC-3[Dolby Digital].

HD-DVD ali High definition(tudi density) pa je naslednjik DVDja. Ponovno ga je odobril DVD-Forum, ustanovitelja pa sta NEC in Toshiba. Pri tem formatu ni bilo drugega tabora, ki bi ustanovil + format. Velikost HD-DVDja je 15GB. Velikost obojestranskega enoslojnega in enostranskega dvoslojnega je 30GB, obojestranskega dvoslojnega pa 60GB. V osnovi je namenjen HD vsebinam. Tudi DVD je bil namenjen temu, pa ga že uradno uporabljajo za programe in igre, tako da se bo tudi to verjetno spremenilo, čim jim cena pade. Obratno kot DVD ima HD-DVD več možnosti kodiranja videa in ne le eno. Te možnosti so standard VC-1, ki ga je razvil Microsoft, H.264 oz. MPEG-4/AVC in MPEG-2. Ne glede na standard stiskanja ima vedno končnico *.evo. Ostale končnice kot so *.map in *.vti nosijo informacije. *Večina filmov na HD-DVDju je stisnjenih z VC-1. Audio stiskanje ima tudi široki izbor kodekov, začenši s PCMjem, Dolby Digital AC-3, DTS, Dolby Digital Plus, Dolby TrueHD. Te kodeke vključno z Dolby Digital EXom[pretvori Dolby Digital Stereo v 5.1 način] mora tudi HD-DVD biti sposoben dekodirati. Kot dodatna opcija pa sta še kodeka DTS-HD High Resolution Audio in DTS-HD Master Audio.

Kaj sploh so ti kodeki kanite vprašati. Dolby Digital AC-3 je že na DVDjih in je ponavadi 5.1 ali pa 2.0. DTS je nekaj podobnega. Dolby Digital Plus je nadgradnja AC-3ja in omogoča večje bitrate. Dolby TrueHD pa je kodek, ki pravzaprav audia ne stisne, le zakodira in tako omogoči, da podatki niso izgubljeni. Ta dva kodeka sta novejša in tudi podpirata veliko več kanalov kot 5.1. DTS-HD Master Audio je podoben Dolby TrueHD, DTS-HD High Resolution Audio pa Dolby Digital Plus.
Obstajajo tudi hibridni ploščki, ki imajo na eni strani DVD vsebino, na drugi pa HD-DVD vsebino. Tako si kupec zagotovi HD varianto filma, ki si ga bo lahko kasneje ogledal, ko bo kupil pravi predvajalnik, do takrat pa lahko normalno gleda SD varianto filma.

BluRay – Ja, to je ime in ne kratica. Kratica je BD, kar pomeni Bluray disc in ne BR ali kaj podobnega. Bluray je ustvarila skupina Bluray Association, katere je en izmed glavnih pobudnikov Sony. Članic tega združenja je več kot 250, med znanimi so še Matsushita, Pioneer, Philips, Thomson, LG Electronics, Hitachi, Sharp, Samsung, Apple … Bluray v osnovi omogoča 25GB prostora, dvoslojni pa 50GB. Bluray ni obojestranski. Nasprotno kot HD-DVD je Bluray zaklenjen na regije, in sicer na 3, A/1 je J. in S. Amerika, Indonezija, Koreja …, B/2 je Afrika, Evropa, Bližnji Vzhod, Grenlandija in Avstralija, C/3 pa bivše članice SZ, Indija in Kitajska. Seveda je držav še več, le za naštevanje jih je preveč. Tudi Bluray omogača tri standarde stiskanja videa, in sicer enake kot HD-DVD; VC-1, MPEG-2, MPEG-4 AVC/H.264. Tudi audio stiskanje se ne razlikuje preveč, vsi zgoraj našteti kodeki so podprti, le da predvajalniki ne rabijo imeti možnosti dekodiranja Dolby Digital+ in Dolby TrueHD. Glavna končnica je *.m2ts, zraven spadajo še *.mpls in *.CLPI[napisano z veliko, ker se ob malih črkah vidi kot DPI, kar je pa ogromna razlika.

ATSC vs. DVB

Tu ni veliko za napisati, tako da se ne bati. ATSC predstavlja Advanced Television Systems Committee, standard za digitalno televizijo, ki so ga adaptirali v ZDA, sprejele so ga pa še Kanada, Mehika in Južna Koreja. V osnovi ATSC hoče nadomestiti trenutni analogni NTSC. Predpisuje, da je format slike 1920*1080, torej 16:9, format zvoka pa Dolby Digital AC-3 5.1. Slika mora biti kodirana v MPEG-2 Transport Streamu. 1920*1080 ni edini format slike, ki ga ATSC predpisuje, temveč je the resolucij več, le prebrati si je treba na Wikipedii.

DVB oz. Digital Video Broadcasting pa se bolj uveljavlja v Evropi. Je neka “novela” predpisov, kako mora biti digitalna televizija oddajati programe. Ima več standardov, kot so DVB-C[catv], DVB-S[satelit], DVB-T[antena]. Slika je zakodirana v dodelanem MPEG-2 standardu, ki se imenuje DVB-MPEG. Naša preljuba RTV pa se je odločila, da bo namesto MPEG-2 standarda izbrala DVB-T in MPEG-4/AVC H.264, ker je po njihovem mnenju “boljši”. Boljši my ass, kdo bo pa delal TV sprejemnike, ki imajo vgrajen MPEG-4 tuner, če bo tak signal oddajala le Slovenija? Se strinjam, da to omogočijo, če nam ZASTONJ podelijo Set Top Boxe in pa še doplačilo zaradi psihičnih travm, ker moramo ta STB gledati[pri MPEG-2 ga ne bi imeli, ker mnogi tunerji v TVjih to avtomatsko dekodirajo].

Rip in “original”

Origianal je v narekovajih zato, ker je velikost videa enaka, ampak je to piratska različica.
Prej sem razlagal, kakšne velikosti so HD-DVDji in Blurayi. Vendar pa se vam zdi čudno, da so kasneje na internetu video fajli, ki nosijo v imenu BDRip ali HDDVDRip ponavadi veliki od 4GB do 8GB, nekateri več, ker obdržijo DTS zvok ali pa so 1080p. Zakaj taka velikost? Ja, gre za postopek ponovnega stiskanja videa. Vir je npr. BD z MPEG-2 kodiranim videom, ki ga najprej spravijo v format *.ts in tega stisnejo in mu spremenijo ločljivost iz 1080i na 720p, odstranijo pa še dodaten zvočni stream[npr. 1. stream je Dolby Digital AC-3, 2. pa Dolby Digital TrueHD]. Ker stiskanje poteka ponavadi s x264 kodekom, ki je open-source in je narejen po standardu MPEG-4/AVC H.264, je izguba kvalitete minimalna in je končen produkt primerljiv z originalom, čeprav ima skoraj 5x manjšo velikost[primer za 25GB video stisnjen v 4GB video].

Čeprav High Definition pravila niso najbolje organizirana v piratski sceni, se je nekako sformiralo ustno pravilo, da mora biti HD film stisnjen s x264 in dan v container Matroska s končnico MKV. Da takoj razčistimo razliko med containerjem in končnico. Container je vbistvu neke vrste predpis, način kako so podatki zapisani in kasneje brani. Končnica pa je le namenjena temu, da pravzaprav pove, za kateri container se gre. V tem primeru container ni odvisen od kodeka. Video bi npr. lahko shranili tudi v container AVI. Ne morem niti mimo containerja MP4, ki je dobesedno obnorel nevedneže, ko so mislili, da z nakupom MP4 playerja dobili boljši player. Ne, niso ga dobili, ker je MP3 in MP4 velika razlika. MP3 je kodek, MP4 pa container. Podobnost v imenih je zgolj naključna, kajti MP3 pomeni MPEG-1 Part 3 Layer 3, MP4 pa MPEG-4 Part 14. Torej, MP3 je container in kodek, MP4 pa le container, kodek pa je AAC. In če bi zdaj vprašali kupca “MP4 playerja”, če player dobro predvaja AAC zvok, bi C prav stežka požrl in povedal, da nima baterija AA, temveč Li-ion. Žalostno pa je, da Matroska container ni dobro podprt v predvajalnikih.

Druga oblika pa je zgoraj omenjeni “original”. To se trenutno pojavalja v zreduciranih količinah, ker res zasede veliko prostora in je potrebna ogromna pasovna širina za prenos teh datotek. Zakaj? Ja, “originali” so pravzaprav le kopije HD-DVDja in Bluraya na trdem disku. So v velikosti od 15GB pa do 50GB[odvisno od formata in večslojnosti]. Vsebujejo menije, podnapise, dodatne scene, dodaten zvočni stream … skratka za fanatike in videofile z ostrim učom.

Še nekaj glede predvajalnikov. Prodajalci v rubriko podprti formati namečejo vsega vraga, ki je možen. Za moje pojme bi najmanj dvoumno bilo, če bi naredili 3 rubrike, eno za podprte kodeke[zapisane s FourCC kodo], eno za podprte containerje[ponekod bi sicer bilo enako kot za kodek, npr. divx], eno pa za podprte audio kodeke. Vendar pa to še ne pomeni, da ne bi smelo biti urejeno. Npr. najprej napiše MPEG-1, nato pa še MP3. WTF, saj pa če je MPEG-1 v celoti podprt, je pa logično, da je MP3, ki je podstandard MPEG-1, tudi. In za moje pojme je to napisano samo zato tako, da zavejo kupca, ki samo gleda na to, da je več napisano. Med drugim med moti še več stvari glede pisanja tehničnih podatkov o določenem predvajalniku. Za izhod napišejo optični izhod. WTF, to ni prav. Pravo ime je Toslink. Vendar sedaj ne bi toliko o tem in bi se vrnil na temo interpretacija HD.

Predvajalniki in kodeki

Naj povem, da po mojem objektivnem mnenju najboljšega predvajalnika ni! Vsak ima nekaj, kar drug nima. Za moje pojme se trenutno ne splača kupovati nekih Kiss playerjev, ki sicer omogočajo predvajanje HD vsebin, vendar pa nimajo HD-DVD ali Bluray enote in ne podpirajo Matroske. Tako je za zdaj najbolje kupiti nek srednje dober HTPC oz. Home theathre PC s spodobnim procesorjem[npr. eden slabših Core2 Duo procesorjev] in Toslink izhodom[ki ga imajo le dobre zvočne kartice] ter 1.5GB RAM, pa recimo neko 7600GT grafično kartico od Geforce. Disk naj bo majhen, če nameravate računalnik priklopiti na mrežo ali pa ne, ker drugače boste HD filme[zripane]itak zapekli na DVD in ga prenesli na HTPC. Operacijski sistem je verjetno najbolje Windows Media Center, ki se ga da, če se ne motim, upravljati tudi z daljincem. Na HTPC pozneje enostavno namestiš vse potrebne kodeke, drajverje in to je to. Povežeš en ali dva kabla[HDMI ali pa Toslink + Video Out]

Dobra konfiguracija bi nato še vključevala dober receiver, ki je sposoben dekodirati vse do zdaj omembe vredne audio formate[Dolby Digital, TrueHD, +, DTS, DTS-HD…] in sposobne zvočnike. Seveda pa je ogromen poudarek na TVju.
Napisal vam bom, katere kodeke potrebujete za predvajanje, vodič pa pride … morda kasneje.

• CoreAVC 1.3 in izbran v MPC – Za kvalitetno dekodiranje x264.
• DirectVobSub -Za predvajanje podnapisov
• Haali Media Splitter – Za branje Matroska containerja.
• ffdShow – bolj postranskega pomena za HD, namenjen XviDu in DivXu
• AC3 Filter – za dekodiranje AC3 audio kodeka

P.S. še enkrat opozarjam, pojdite na stran www.lancevance.org, ker po naslednji objavi tu ne bom več pisal.

No, gremo sedaj na dejanske posnetke.

P.S. še enkrat opozarjam, pojdite na stran www.lancevance.org, ker po naslednjih dveh objavah tu ne bom več pisal.

Citat dneva:
“I was told to tell you that you’re a fascist pig” -Theodore Faron

Postelja je,kot tudi ta na sliki, čakala na lepši jutri, prav tako rolete … A po končanem delu, ki sem ga zaradi pomembnosti uvrstil na prvo mesto, sem vse skupaj lepo pospravil, ker sem bil ponosen, saj vam lahko predstavim nov naslov in dizajn bloga, ki ga najdete na naslovu:

www.lancevance.org

P.S. da ne bo pomote, zaznamke si nastavite na nov naslov, pa tudi komentarje pišite ponovno tja. Na ta blog prideta še morda dve do tri objave[ki bodo, logično, tudi na novem naslovu], potem pa se dokončno preselim.

Citat dneva:
“The death of one man is a tragedy. The death of millions is a statistic.” – Joseph Stalin

Septembra 2006 Paris ustavi policija zaradi vožnje pod vplivom psihoaktivnih substanc, po domače alkohola. Novembra 2006 ji razveljavijo vozniško dovoljenje. Januarja 2007 na sodišču vožnje pod vplivom zgoraj omenjenih substanc ne potrdi niti ne zanika. Kazen: 36 mesecev na pogojnem služenju in 1500$ kazni. Čez dober mesec se požvižgujajoča na zakone vrne na cesto in preseže omejitev kar za dvakrat in sicer iz 55km/h na 110km/h. No, ker je tamkajšnja policija po mojih podatkih nekoliko bolj efektivna, so igralko domačih porno filmov tudi ujeli, pri tem pa ugotovili še nekaj zanimivih stvari, kot je npr. ta, da ima Paris mačje oči. Pa veste zakaj? Ker lahko ponoči vozi brez luči.

Kakorkoli, ko je Paris bila 4. maja obtožena, o tem ni nihče pisal, sam pa sem takrat še bi bolj ekshibicionističen[novico sem takrat zasledil na IMDbju], kasneje pa je že bilo nekaj napisanega. Z 45 dnevnim bivanjem v zaporu ni bila zadovoljna, zato je poprosila Švarcija, naj ji malo odpusti grehe, da pa se je pravilno odzval z izjavo, da nima časa urejati njene neumnosti. Pred tem je še postavila spletno peticijo, s katero bi lažje prepričala guvernerja Kalifornije. Za tem pa so se pojavile kontra peticije, zahtevajoč da se obtožba ne umakne.

Paris se je javila v moškem zaporu dva dni pred rokom, od koder so jo premaknili v ženski zapor, v oddelek, ki je med drugim namenjen tudi znanim osebam[zanima me le, kje je kak uraden kriterij, po katerem se ugotovi, da je oseba znana]. Če se roka ne bi držala, bi morala revica biti v zaporu 90 dni. No, dobre 4 dni po bivanju v zaporu, je Los Angeleški šerif izdal ukaz, naj Paris prestavijo v hišni pripor. 8. junija, t.j. en dan po izpustitvi se je morala vrniti na sodišče, kjer je sodnik obnovil sodbo in jo poslal v zapor. Dedinja verige hotelov je zato pričela kričati o nepravičnosti in zahtevati objem svoje mame. Zaradi tega obnašanja jo prestavijo v poboljševalno institucijo iz koder se po petih dneh vrne nazaj v navaden zapor. Od 13. pa do 23. je morala očitno narediti dober vtis na vse, da je lahko odšla, ko je odslužila že polovico kazni in je pred tem bila v poboljševalni instituciji. Ah, brez skrbi, Paris že zna narediti dober vtis. Če ne na tak pa na kak drugačen način.

Zanimivo je, da se kljub svoji slabi poziciji na filmski sceni še vedno pojavlja v medijih in pozira pred teleobjektivi, medtem ko bi lahko prostor prepustila večjim talentom. Lahko bi že opazila, da talent za igranje ravno ni, glede na to, da se večina filmov, kjer je v glavnih vlogah, znajde na lestvici najslabših na IMDbju. Morda ta prekoračitev hitrosti le ni bila tako nedolžno nedolžna kot se zdi. Je Paris zmožna razmišljati o tem, da si bo s škandalom sicer naredila rap sheet, a vendar je vsaka reklama, četudi je slaba, boljša kot nič.

Citat dneva:
“Fear can hold you prisoner. Hope can set you free.”

Za politiko se tako rekoč zanimam dobro leto, morda dve in po mojem subjektivnem mnenju je to obdobje eno največjih kriz po osamosvojitvi. Policija grozi s štrajkom, v zdravstvu odpovedujejo operacijske mize, novi onkološki inštitut je “za en drek”, kredibilnost tajne agencije je na nuli, v politiki pa, namesto, da bi te probleme reševali, raje drug drugega tiščijo v …. In kaj sledi? Ja, takšno stanje kot je zdaj. Ljudje si iz politike delajo norce.

V Sloveniji se godi nešteto komičnih in manj komičnih problemov. Edina težava je, da so vedno eni in isti. Ali so to Romi ali so pa izbrisani. Pridružila se jim je še Sova. Sedaj pa imamo Sveto trojico.

Spomnim se primera policijske akcije v zvezi s krajo dveh BMWje v v Italiji, ki so jih nato peljali čez Slovenijo in naprej na Hrvaško. Slovenski policiji ni uspelo ujeti avtov in tatov. Kmalu po prečkanju meje so se v iskalno akcijo vključili hrvaški policisti. Iskanje je potekalo z zračno podporo in v nekaj minutah so oba tata prijeli.

Pestro je postalo jeseni 2006. Primer: Strojan. Prebivalec Dečje vasi pretepe Jožeta Šinkovca. Krajanom prekipi in se sestanejo v Zadružnem domu, razpravljajo, miri jih župan Ivančne Gorice. Izidejo se brez rešitve. Strojanovi zbežijo v gozd, kjer preživijo noč. Čez nekaj časa jih prestavijo v begunski center v Postojni. Ogledali so si nove lokacije, a kaj kmalu je prišlo do nesreč. Ali je pogorela hiša, v kateri bi morali živeti Romi ali pa so krajani ustavljali policijske konvoje. Strojanovi želijo vrnitev v Ambrus. Tam se zbere 300-glava množica, ki protestira, policija pa nepravilno uporabi silo. Poškodovan je en krajan, kateri se odloči za tožbo zoper policijo. Skupaj z odvetnikom se odpravi tja, kjer ugotovi, da je pravzaprav ravno obratno, policija toži njega. Ob božiču premestijo Rome v logistični center ali lepše povedano, v bivšo vojašnico. V tem času Strojanovim porušijo tudi nelegalne objekte v Dečji vasi. V medijih naenkrat utihnejo, končne rešitve za predmetno romsko problematiko pa še vedno ni.

Čez nekaj časa, v februarju letos, se začne nam takrat neznana preiskava Sove, t.j. slovenske obveščevalne varnostne agencije. Preiskavo opravlja vladna komisija. “Načelnik” te komisije trdi, da Sova zadržuje dosjeje UDBE. Parlamentarna komisija pa se sprašuje, če je vladna komisija prekoračila svoje meje. Janša pa se spomni, da mora vlada nadzirati vladne službe. Malce hitro, kajne? Ja, ta vladna komisija pa je bila ustanovljena le malo potem, ko je vodenje Sove prevzel SDSu naklonjen Matjaž Šinkovec. V obdobju od 1. oktobra do februarja je bilo dovolj časa za marsikaj.

Že tako je medsebojno razumevanje premierja in predsednika države viselo na nitki, na katero pa se je zdaj obesila še utež Sove in vse skupaj pretrgala. Nenazadnje je zdravje predsednika zelo pomembno. Premierju to očitno ni jasno in kljub temu vrta po predsednikovi najšibkejši točki. Morda je ta način pravi, ni pa najbolj moralen.

Afera gre še dlje. Ugotovljeno je, da je iz črnega fonda bilo financirano tudi podjetje Webs. No, pojavi pa se tudi veliko večje razkritje in sicer, da je bilo dogajanje v Piranskem zalivu zrežirano. Rop izjavi, da za to izve nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami 2004 in zaradi “ugleda in nacionalne varnosti države” tega ni razkrje. Zaenkrat je povedal, da v Sovi obstajajo dokumenti, ki dokazujejo prisluškovanje med premierjem Hrvaške in Janšo, vodjo takratne opozicije. Če tega dokaza ni, je Rop naredil nepotrebno zmedo, saj je s tem uničil že tako načet ugled države.

V zadnjih nekaj mesecih je SOVA pristala na dnevnem redu v DZju.

24. junija je bila pred parlamentom slavnostna prireditev, ki pa se je, kot veste, predsednik Drnovšek ni udeležil. S tem je sprožil mnoga ugibanja in mnoge izjave politikov. Sam je izjavil, da se mu ne zdi prav, da tam stoji kot statist in daje vtis, kako je vse v redu. Na ta način pa bo opozoril, da je stanje popolnoma drugačno. Za moje pojme je bila to ena izmed njegovih pravilnih potez, ne glede na to, da s tem daje občutek neodgovornosti.

In zakaj pišem vse to, kar je itak veliki večini že poznano? Da bi od odkril toplo vodo zagotovo ne. Pred dnevi sem prejel županove čestitke za uspehe v dosedanjem šolanju, pa so mi zraven voščila pripisali, naj jim bom tudi v prihodnje v ponos. Ampak, jaz, jaz bi tudi rad, da mi bo domovina v ponos. Se strinjate, ne?

Citat dneva:
In a time of universal deceit, telling the truth becomes a revolutionary act.” -George Orwell

Da se vrnem k razložitvi naslova. Ker je ta blog nastal nekega lepega popoldneva[ali celo večera, se ne spomnim, sem sklerozen, a kaj mi morate zato] zaradi čiste fore, ker sem želel vpogledati, kako vse skupaj deluje. Sicer je res, da sem v prvi objavi napisal nekoliko drugače, spet iz razloga, da bi videli, kako lepo pišem in si naredil reklamo v stilu “ej stari, ta mudel pa ful dobr piše, morš brt, res”. Kakorkoli, kljub temu, da je obisk relativno majhen, ta blog pišem tudi zaradi sebe, da svojega treninga tipkanja ne izvajam le na Microsoftovem WLM[Windows Live Messenger], kar je mimogrede tudi uradno ime, čeprav mnogi kar rečejo MSN, temveč tudi v neki drugi dimenziji, kjer lahko vsakdo prebere, kar napišeš, brez da bi ti [kot na WLMju, če je prevelik grupič]vse skupaj friznilo.

Zato sem prišel do spoznanja, da bi nekoliko večji obisk lahko prinesla majhna preobrazba, tako strežniška kot tudi stilska. Tako sem se kar nekaj časa, menim da že od začetka maja zafrkaval z dizajniranjem novega stila za blog. No, ustvaril sem že mnogo dizajnov, čeprav dalje kot od Dreamweaverja niso prišli. Ni bilo časa ali pa je znanje pešalo[zato bom letos tudi natančno poskusil preučiti "Naučite se PHP v 24 urah"]. Ker pa je bila tu koda že napisana, sem preprosto le spreminjal poti do datotek in spreminjal vrednosti. Včasih se je kje zataknilo, a zdaj je gotovo. Da pa ne bom le dolgovezil, kaj sem storil in tega ne dejansko pokazal, vam bom prilepil screenshot. Tema se bo uradno imenovala Greenstyle, o tem, da bi jo naredil public, pa še razmišljam[morda v drugem odtenku].

Tistem nekaterim osebkom, ki sem to pokazal, še preden sem se odločil za objavo, se je tema zdela objave vredna in med drugim gre tudi njim zahvala, da sem zbral pogum in se odločil, da pokažem nekaj svojega, poleg čistega nakladanja z 8-bitnimi črkami.

No, ker pa mnogi veste, da se costum-made dizajna ne da uporabiti na wordpress strežnikih, sem odločen za svoje pisanje seči v žep[ne pregloboko]. V ta namen sem v stanju najemanja strežnika na Hitrost.com, kjer dobim tudi domeno, ki pa se bo najverjetneje glasila http://www.lancevance.org. *.com je polna, *.net mi ni všeč, *.info … morda, *.si pa je še vedno le za pravne osebe[po domače, firme, delniške družbe, privatniki, če se ne motim tudi društva[registrirana]].

No, ravno pri domeni se je malce zataknilo. Če ve kdo za drugačen način, kako najeti domeno, če morda obstajajo prav kake firme, katere se ukvarjajo prav s tem, da svoj naslov posodijo fizičnim osebam, naj to sporoči.

Za tiste, tehničnih podatkov željne pa vam sporočam, da bo server naslednji.

Hitrost 100

• 100 MB spletnega prostora
• 10 GB mesečnega prenosa podatkov
• 100 FTP uporabnikov
• 100 e-poštnih predalov
• 10 MySQL podatkovnih baz
• PHP 5.2.x, SSI
• Vključen PHP Safe Mode
• PHP / Apache
• Zend Optimizer, eAccelerator
• gd2, gzip, mod_rewrite
• Apache, MySQL 5.0

Citat dneva:
“Son, I will put a stick through your mother, and spin her around til she catches fire, if I so desire!” -Collie Entragian

Z funkcijo ročnega nastavljanja odprtine zaslonke in časa zaklopke sem se srečal že pri Canon-u Powershot A70. No, nisem bil preveč vešč s tem, kajti če je bil čas predolg, se je, logično, pojavila sled. Vendar nekako sem dobil prakso, ob kakšni svetlobi uporabiti določen čas in odprtino. Vendar pa je pri kompaktnem veliko večji užitek fotografirati avtomatsko. A kakorkoli, ko sem nekajkrat fotografiral z IXUS-om, mi je bilo precej dolgčas, saj ni bilo veliko funkcij za spremembo lastnosti. Z DSLRji pa je avtomatsko slikanje popolnoma brez veze. Užitek manualnega slikanja je veliko večji, sploh pa vse skupaj postane enostavneje, ko lahko nastavljaš vse z koleščkom zraven sprožilca. Posrečen pa je tudi Manual Focus, ki mi je veliko bolj všeč kot Auto Focus[tisti ki ne razumete, govorim o ostrenju slike], katerega možnosti moram še malce naštudirati. No, zaenkrat mi je dovolj 18-55mm objektiv, v prihodnosti pa si morda uredim še 55-200mm, vendar še razmišljam, kje mi bo sploh prišel prav. Sicer nisem imel veliko motivov za fotografiranje v tem enem dnevu, ker sem večinoma v stanovanju. A vseeno sem našel motiv še v tako vsakdanjih stvareh

Predvsem bi pohvalil tudi ZoomBrowser EX, program, ki je priložen fotoaparatu. Ko sem ga dobil zraven A70, je bil dobesedno za ku*ac. Ves čas je zamrzoval, slik ni šlo v redu prenašat … zato sem raje prestopil na alternativo in sem tako slike prenašal direktno iz kartice, ki sem jo bil pred tem vtaknil v režo na tiskalniku. Jah, tale pa je čisto drugačen. Slike se da lepo prenesti, pa tudi lepe gumbke ima.

Ne bom trdil, da sem ves čas načrtoval nakup takega fotoaparat, malce me je prevzel Blogres, ko je tam škljocljalo toliko velikanov in pa tudi samo dejstvo, da sploh nimam veliko uploadanih slik na blogu.

Citat dneva:
“The Horseman comes. And tonight he comes for you.” -Lady Van Tassel

No, po tem se na ŠCSG danes nisem več vračal, temveč sem se odpeljal do Spara, po potrebščine[pa ne šolske]. Seveda tega ne bi pisal, če se tam ne bi nekaj pametnega pripetilo. Ja, že zadnjič sem vam opisoval prometno konico, ko ljudje parkirajo kar na cesti. Situacija je tu malce drugačna, saj je voznik parkiral na jasno označenem mestu, ki označuje nekaj povsem drugega, kar je voznik storil: tam se ne sme parkirati. Zakaj? Ker je tam “vdolbina” v asfalt, kjer lahko nakupovalne vozičke ljudje spravijo iz pločnika na cesto. S tem smo bili kupci za to prikrajšani in s tem si vzamem pravico, da tu objavim fotografijo.

Z prav velikim užitkom sem se bil hotel zaleteti z vozičkom v ta avtomobil, vendar sem prišel do spoznanja, da bi s tem dejanjem pristal na enakem položaju kot lastnik parkiranega avtomobila, in sicer na položaju bedaka.

No, po tem pa sem se še odpravil v Big Bang, v katerem sem bil tudi včeraj[ampak v Mariborskem], kjer sem povprašal po Canonu EOS 400D, ki mu je dodan 18-55mm EF objektiv. Guess what? Na nakupovalnem pultu imajo nastavljene kataloge, na katerih je na prvi strani na veliko napisana cena, ki znaša 749€, zraven pa je priložena še 4GB CF kartica. V vitrini, kjer pa je fotoaparat, pa imajo ceno 799€. Katera je sedaj pravilna? No, še sreča, da sem bil včeraj v BigBangu v MBju, kjer sem rednejša stranka in kjer sem se tudi dogovoril za popust. Torej je pravilna cena 749€. No, s tem odstavkom pa ste tudi videli, da sem si premislil od nakupa Canona EOS 350D in posegel po malce boljšem, Canonu EOS 400D. Prepričala me je akcija in pa darilo, pa tudi samo dejstvo, da je boljši.

Citat dneva:
“I know what it’s like to feel like it’s never going to end.” -Jack Bauer

O valeti sem vam verjetno že govoril, da je, ne pa tudi kdaj bo[je bila] pa nisem. Nisem hotel delati urnika, saj je pravzaprav vseeno kdaj je in je brez pomena to pisati, če pa itak vas velika večina [sklepam], ki berete blog ni prišla[niti se ni pričakovalo]. No, ker je pa sedaj že vse skupaj mimo, lahko povem, da se je uradno začelo vse skupaj ob šestih, pred tem pa je nastala še skupinska slika, ki si jo dovolim prikazati.

Vidi se, da smo precej načičkani skupaj in prav je tako. Nekateri s(m)o bili oblečeni resneje, drugi pa povsem drugače. Za moje pojme je najbolj ekstravagantno, v dobrem smislu, bila oblečena Vida, 6. po vrste iz desne strani, 2. vrsta.

Tako, ura je bila kmalu 6 in program se je tako začel, najprej s plesom. Odplesali smo mazurko, Disco Fox, Cha Cha Cha, Foxtrot, Jive, ni pa šlo brez klasičnega angleškega valčka, dunajskega valčka, polke in kavbojske polke. Za plesom se je na odru odvijal opis vsakega učenca posebej na svojstven način; nekateri opisi so bili v verzih, drugi spet v navadnih povedih … Sledila je zahvala razrednikom in razdelitev daril.

No, prišli pa smo do točke, ki smo jo tisti, bolj zavzeti za šolo, čakali skoraj celo leto. Razdelitev pohval in priznanj. Najhuje je bilo, ko je napovedovalka napovedala ime še preden je publika prenehala ploskati prejšnjemu pohvaljenemu. No, proti koncu se je že vedelo, kdo bo kdaj šel, ker jih ni več veliko ostalo. Tako sem odšel do ravnatelja malce prehitro in mu moral strmeti oči ter čakati, da napovedovalke pove svoje[število pohval in priznanj]. Ko je končala, sem končno dobil slednje:

• Pohvale:
  • za uspešno in prizadevno delo v oddelčni skupnosti
  • za aktivnost pri pripravljanju različnih prireditev v šoli
  • za odličen uspeh v vseh letih osnovnega šolanja
  • za marljivost in prizadevnost pri delu v šoli
  • za kulturno udejstvovanje
  • za sodelovanje pri pevskem zboru
• Priznanja:
  • spominsko priznanje za zvestobo lepi knjigi in Bralni znački v osnovni šoli
  • bronasto Cankarjevo
  • bronasto Preglovo
  • bronasto Stefanovo in srebrno Stefanovo
  • bronasto in srebrno za tekmovanje iz angleščine

No, tu pa se tudi vse skupaj konča. Pričakovali več? Žal vas moram razočarati, da sem le človek.

In s tem delom pa se je tudi zaključil uraden del valete in sledila je prav okusno sestavljena večerja, kateri je sicer manjkala juha, vendar zaradi vročine ne bi ravno prijala, torej je bila odločitev prava. Jed sta sestavljala dva kosa mesa, ocvrto in popečeno, za prilogo pa riž in njoki. Prav luštna in okusna kombinacija se temu reče. Da pa vas ne bom pregnal od tu, ko se vam bodo začele cediti sline in boste odhiteli do hladilniki, bom nastopil kar k naslednji točki, to je ples dunajskega valčka s starši. No, prav prijeten del, čeprav je bila skladba kar dolga in nam, ki smo bolj trdi za premikanje gibalnih udov, to ravno ne ugaja, vendar sem nekako zdržal.

Ker na valeti niso stregli alkoholnih pijač, mnogo ljudi ni želelo plesati in zato jih je mnogo tudi zapustilo prireditev. No, odšli pa so tudi nekateri sošolci na pohod po Radljah, na pivsko kampanjo. No, ker pa je bila to moja valeta, nisem imel neke želje po nalivanju, sem kljub maloštevilčnosti ostal … vse do konca, ko je ansambel Veritas odigral zadnjo skladbo.

Ja, zaključeno je eno veliko poglavje v moji zgodovini. In namesto, da bi zraven prelivanja alkohola prelival še solze, raje strmim novim izkušnjam[in da še čisto piflarsko zakljčim: in novemu znanju] naproti.

Bilo je lepo, bilo je fajn, a vsega je enkrat konec in hvala bogu, da je tako.

P.S. fotografije bodo, kot tudi pri poročilu iz Gardalanda v novem postu in sicer zato, da si nabijem statistiko in pa tudi zato, ker slik še zdaj nimam. Lastne so precej slabe, zato bom počakal na profesionalne in bom zraven tudi napisal, kdo jih je ustvaril, da ne bo pomote.

Citat dneva:
“Jesus, Starling, are you writing a book or are you catching a crook?” -Paul Krendler