Adobe CS 3 Master Collection — pogrevanje tople vode?

Po dolgem času sem se zopet vzel skupaj in ponovno ponovil akcijo Naredimo red, vendar v nekoliko drugačnem smislu. Tako tokrat nisem pekel serij in jih tiščal v torbico, temveč enostavno v tortico. Čakal me je spekter programov, filmov in iger. Med njimi so bili: Adobe CS 3 Master Collection, Dirty Harry Antologija in Command & Conquer: First Decade. Ponavadi sem pekel po principu razširi iz arhiva, napiši ime na DVD, vrži DVD v pogon, zaženi Nera in zapeči razširjene datoteke. Občasno sem nalepil še nalepko. Tokrat pa je bilo “nekoliko” drugače, kajti Adobe CS 3 me je mikal. Zelo. To je bila vendar prvi uradna zbirka vseh Adobe programov, kamor že nekaj časa spada tudi Dreamweaver, Flash, Flash Player, Shockwave player … skratka vsi Macromediini izdelki. Neuradna zbirka CS2 se je imenovala All.Adobe.DVD.v2-XiSO. Vendar pa ni bila tako popolna, glede na to, da je autorun bil včasih pravi pain in the ass. Prednosti je imel kar veliko, med drugim tudi to, da je vsebina bila na enem DVDju, medtem ko je uraden CS3 Master Collection na 4ih DVDjih.

Sreča je bila, da sem bil nekaj dni nazaj kupil 2 tortici praznih DVD medijev in občutek sem imel, da jih je pekač kar slastno požiral in pekel. Samo prve štiri, ostalega plana pa se nisem držal. Verjetno že veste zakaj. Ja, instalacija Creative Suita 3. Na izbiro imate res vse, od urejevalnika slik, do vektorskega urejevalnika, spletnega urejevalnika … Moja instalacija je vsebovala tiste stvari, ki jih običajno potrebujem, in sicer Photoshop[vsebuje Imageready], Illustrator, Dreamweaver in Acrobat. Pri All Adobe DVDju sem sicer moral vsak program posebej instalirati, vendar ni trajalo tako dolgo, kot pa to, ki je bilo avtomatsko. Primerjava: All Adobe DVD[našteti programi brez Dreamweaverja]: 10-15min | CS 3[z Dreamweaverjem]: 50min. Ni ravno praktično to, kajne? Slišal sem tudi, da če izbereš za instalacijo en sam program, moraš vstaviti vse 4DVDje. Absurdno. Sicer pa sem imel med tem časom zaposlitev, a vendar mi je pričelo najedati. Ravno takrat pa je bilo instalacije konec. Zahtevali so še restart!

No, pred tem sem veliko še instaliral in uninstaliral, dodajal update, pa sem mislil, da si računalnik zasluži osvežitev. In sem ga resetiral. Napaka! Kaj se je zgodilo? Ja, monitor ni bil več kalibriran(nastavljen op. p.) in vse barve so bile bolj svetle. No, vedno, ko se je to zgodilo, sem stopil do nadzorne plošče, do programa Adobe Gamma. No, CS3 tega programa ni priložil. Tako sem taval v temi in celo noč kalibriral monitor s Samsungovim MagicTune. No, mimogrede sem ugotovil, da mora biti kurzor vedno med eno in drugo stranico zelenega kvadrata.

Sami programi pa so … nekoliko dodelani, predvsem je dodelan grafični vmesnik. Dreamweaver se mi ne zdi skoraj nič drugačen, torej bi lahko ostal pri 8, a naj bo. Pri Photoshopu so zelo dobro rešili vprašanje stalnih toolbarov, kot je npr. zgodovina, macro akcije, čopiče, pisave. Odprti imamo tako le dve okni, in sicer plasti[Layers] in Navigator, ki ga prej zaradi zasedenosti workspaca sploh nisem veliko uporabljal.

Ko pa potrebujemo npr. podatke o zgodovini urejanja, kliknemo na puščico.

Opazil sem tudi, da je sedaj možnost zoomiranja 32x in ne 16x. Ena dobra funkcija, ki pa je še nisem poizkusil pa je 3D Layer, kar pomeni, da lahko datoteko, ki smo jo shranili s programom za 3D modeliranje vnesemo v Photoshop[in jo verjetno zavrtimo, drugače ne vem, zakaj bi dali to funkcijo]. Žal pa ni podprt C4D file, tako da bom poiskal nek pretvornik in v prihodnosti to funkcijo poizkusil. Ena pomembna “funkcija” je še to, da ko sliko zoomiramo, se drsnik[scroll bar] ne postavi za okna in jih tako ne rabimo vedno prestavljati. Vendar pa se mi zdi, da bi lahko spremenili še več kaj, kot pa izboljšali grafični vmesnik, ki že malo preveč spominja na Mac okolje. Ker je danes noise prisoten na marsikateri fotografiji, sem pogledal, kako kaj deluje filter Reduce noise. Lepo odstranjuje, čeprav je pri odstranjevanju ogromne “količine” tega noisa slika že nekoliko “blury“. Vendar če se ne motim, je ta reducirnik bil prisoten že v CS2, tako da je to pogrevanje tople vode . Nisem opazil kakega dodanega filtra, če pa ga bom, vas obvestim.

Bridgu pa so spet namenjali veliko pozornosti, kar se tiče lepote, glede optimizacije pa ne ravno, ker je počasen kot mula.

Za Illustratorja ne bi veliko povedal, ker ga ne uporabljam veliko. Večinoma za povečavo vektorskih slik, če so ta premajhna po defaultu. Tudi tu so “pametna okna”, podobno kot v Photoshopu.

Pomoje ta Creative Suit 3 ni samo nadgradnja grafičnega vmesnika, ampak tudi malce jedra programov. Vendar roko na srce, lahko bi se bolj potrudili.

P.S evo, zadnja objava na tem naslovu. A še enkrat bom opozoril, pojdite na stran www.lancevance.org

Citat dneva:
“If you’re going through hell … keep going” -Winston Chruchill

Interpretacija HDja in mnogih nejasnosti

Na P2P sceni in pa tudi v realnem življenju se začenja uveljavljati kratica. Kaj je to, zakaj se to uporablja, kaj so prednosti le tega … boste izvedeli v tem vodiču. Pa še opozorilo, to je tehnični vodič in zato ne pričakujte “netehnične” razlage.

Za začetek; to je vodič za tiste ta lene, ki se mi jim ni za brati vseh zanimivosti, ki jih ponuja Wikipedia. Ta vodič ne bi nastal, če me ne začela zanimati HD tehnologija.

Photo session #1

No, ker se pred včerajšnjo objavo nisem veliko oglašal, niti po WLM™, niti kje drugje, ste verjetno razmišljali kje pa sem. Upam vsaj. Torej, Canonček je prvič prišel do malce bolj poštene uporabe. Naredil sem kar dosti slik, veliko tudi osebnih, zato jih ne bom objavil tu. Veliko sem dajal poudarka na macro fotografiji in mi je po eni strani žal, da si nisem sposodil Klemenovega macro konverterja, ker bi verjetno lahko še bolj natančno fotografiral. Naredil sem res veliko fotografij, ampak za vas bo najbolje[da se ne začnete dolgočasit], da vidite le tisto špico, pa tudi zame, da se ne bom rabil matrati z uploadanjem.

No, gremo sedaj na dejanske posnetke.

P.S. še enkrat opozarjam, pojdite na stran www.lancevance.org, ker po naslednjih dveh objavah tu ne bom več pisal.

Citat dneva:
“I was told to tell you that you’re a fascist pig” -Theodore Faron

Geek sem … in to priznam

Ja … na svetu obstaja mnogo različnih ljudi, ki imajo mnoge različne poglede na svet z mnogimi različnimi hobiji. Kot verjetno veste, jaz spadam med bolj … neaktivne, če se tako izrazim, torej več časa preživim pred zaslonom[no sedaj me je pritegnila tudi fotografija], kjer med drugim vsake toliko časa nastaja tudi nova objava za blog. Tudi danes je tako. Z blogom sem se nekako zavezal, da vedno nekaj napišem. Pravijo, da je to dobro za dušo. Verjamem, da je tako. Verjetno nekoliko bolj verjamem, kot pa je to sploh res, glede na to, kar sem storil danes zjutraj. Pravzaprav cel dogodek najbolje opiše naslov in slika. Ker sem bil pred nekaj dnevi naročil gostovanje in domeno za nov blog, sem danes zjutraj najprej skočil pred zaslon[včeraj še domena ni delala] in voila, automated message se je pojavil: “This is the default page. Please upload new content” … oz. nekaj v tem smislu. A kar je med drugim tudi pomembno, vse ostalo je ostalo tako kot je. In to mislim resno.

Postelja je,kot tudi ta na sliki, čakala na lepši jutri, prav tako rolete … A po končanem delu, ki sem ga zaradi pomembnosti uvrstil na prvo mesto, sem vse skupaj lepo pospravil, ker sem bil ponosen, saj vam lahko predstavim nov naslov in dizajn bloga, ki ga najdete na naslovu:

www.lancevance.org

P.S. da ne bo pomote, zaznamke si nastavite na nov naslov, pa tudi komentarje pišite ponovno tja. Na ta blog prideta še morda dve do tri objave[ki bodo, logično, tudi na novem naslovu], potem pa se dokončno preselim.

 

Citat dneva:
“The death of one man is a tragedy. The death of millions is a statistic.” – Joseph Stalin

Parisinih 23

Zanimivo kajne? Naslov mislim. Ja, Paris se je vrnila po 23 dneh iz zapora pred dvema dnevoma. Malce hitro sem se spomnil, da to objavim, ampak moj namen ni informiranje temveč podajanje subjektivnega mnenja, right? Pa poglejmo.

Septembra 2006 Paris ustavi policija zaradi vožnje pod vplivom psihoaktivnih substanc, po domače alkohola. Novembra 2006 ji razveljavijo vozniško dovoljenje. Januarja 2007 na sodišču vožnje pod vplivom zgoraj omenjenih substanc ne potrdi niti ne zanika. Kazen: 36 mesecev na pogojnem služenju in 1500$ kazni. Čez dober mesec se požvižgujajoča na zakone vrne na cesto in preseže omejitev kar za dvakrat in sicer iz 55km/h na 110km/h. No, ker je tamkajšnja policija po mojih podatkih nekoliko bolj efektivna, so igralko domačih porno filmov tudi ujeli, pri tem pa ugotovili še nekaj zanimivih stvari, kot je npr. ta, da ima Paris mačje oči. Pa veste zakaj? Ker lahko ponoči vozi brez luči.

Kakorkoli, ko je Paris bila 4. maja obtožena, o tem ni nihče pisal, sam pa sem takrat še bi bolj ekshibicionističen[novico sem takrat zasledil na IMDbju], kasneje pa je že bilo nekaj napisanega. Z 45 dnevnim bivanjem v zaporu ni bila zadovoljna, zato je poprosila Švarcija, naj ji malo odpusti grehe, da pa se je pravilno odzval z izjavo, da nima časa urejati njene neumnosti. Pred tem je še postavila spletno peticijo, s katero bi lažje prepričala guvernerja Kalifornije. Za tem pa so se pojavile kontra peticije, zahtevajoč da se obtožba ne umakne.

Paris se je javila v moškem zaporu dva dni pred rokom, od koder so jo premaknili v ženski zapor, v oddelek, ki je med drugim namenjen tudi znanim osebam[zanima me le, kje je kak uraden kriterij, po katerem se ugotovi, da je oseba znana]. Če se roka ne bi držala, bi morala revica biti v zaporu 90 dni. No, dobre 4 dni po bivanju v zaporu, je Los Angeleški šerif izdal ukaz, naj Paris prestavijo v hišni pripor. 8. junija, t.j. en dan po izpustitvi se je morala vrniti na sodišče, kjer je sodnik obnovil sodbo in jo poslal v zapor. Dedinja verige hotelov je zato pričela kričati o nepravičnosti in zahtevati objem svoje mame. Zaradi tega obnašanja jo prestavijo v poboljševalno institucijo iz koder se po petih dneh vrne nazaj v navaden zapor. Od 13. pa do 23. je morala očitno narediti dober vtis na vse, da je lahko odšla, ko je odslužila že polovico kazni in je pred tem bila v poboljševalni instituciji. Ah, brez skrbi, Paris že zna narediti dober vtis. Če ne na tak pa na kak drugačen način.

Zanimivo je, da se kljub svoji slabi poziciji na filmski sceni še vedno pojavlja v medijih in pozira pred teleobjektivi, medtem ko bi lahko prostor prepustila večjim talentom. Lahko bi že opazila, da talent za igranje ravno ni, glede na to, da se večina filmov, kjer je v glavnih vlogah, znajde na lestvici najslabših na IMDbju. Morda ta prekoračitev hitrosti le ni bila tako nedolžno nedolžna kot se zdi. Je Paris zmožna razmišljati o tem, da si bo s škandalom sicer naredila rap sheet, a vendar je vsaka reklama, četudi je slaba, boljša kot nič.

Citat dneva:
“Fear can hold you prisoner. Hope can set you free.”

Zdravstvo, policija, Sova, politika …

Trenutno dogajanje v naši preljubi državi je precej razburkano.

Za politiko se tako rekoč zanimam dobro leto, morda dve in po mojem subjektivnem mnenju je to obdobje eno največjih kriz po osamosvojitvi. Policija grozi s štrajkom, v zdravstvu odpovedujejo operacijske mize, novi onkološki inštitut je “za en drek”, kredibilnost tajne agencije je na nuli, v politiki pa, namesto, da bi te probleme reševali, raje drug drugega tiščijo v …. In kaj sledi? Ja, takšno stanje kot je zdaj. Ljudje si iz politike delajo norce.

V Sloveniji se godi nešteto komičnih in manj komičnih problemov. Edina težava je, da so vedno eni in isti. Ali so to Romi ali so pa izbrisani. Pridružila se jim je še Sova. Sedaj pa imamo Sveto trojico.

Spomnim se primera policijske akcije v zvezi s krajo dveh BMWje v v Italiji, ki so jih nato peljali čez Slovenijo in naprej na Hrvaško. Slovenski policiji ni uspelo ujeti avtov in tatov. Kmalu po prečkanju meje so se v iskalno akcijo vključili hrvaški policisti. Iskanje je potekalo z zračno podporo in v nekaj minutah so oba tata prijeli.

Pestro je postalo jeseni 2006. Primer: Strojan. Prebivalec Dečje vasi pretepe Jožeta Šinkovca. Krajanom prekipi in se sestanejo v Zadružnem domu, razpravljajo, miri jih župan Ivančne Gorice. Izidejo se brez rešitve. Strojanovi zbežijo v gozd, kjer preživijo noč. Čez nekaj časa jih prestavijo v begunski center v Postojni. Ogledali so si nove lokacije, a kaj kmalu je prišlo do nesreč. Ali je pogorela hiša, v kateri bi morali živeti Romi ali pa so krajani ustavljali policijske konvoje. Strojanovi želijo vrnitev v Ambrus. Tam se zbere 300-glava množica, ki protestira, policija pa nepravilno uporabi silo. Poškodovan je en krajan, kateri se odloči za tožbo zoper policijo. Skupaj z odvetnikom se odpravi tja, kjer ugotovi, da je pravzaprav ravno obratno, policija toži njega. Ob božiču premestijo Rome v logistični center ali lepše povedano, v bivšo vojašnico. V tem času Strojanovim porušijo tudi nelegalne objekte v Dečji vasi. V medijih naenkrat utihnejo, končne rešitve za predmetno romsko problematiko pa še vedno ni.

Čez nekaj časa, v februarju letos, se začne nam takrat neznana preiskava Sove, t.j. slovenske obveščevalne varnostne agencije. Preiskavo opravlja vladna komisija. “Načelnik” te komisije trdi, da Sova zadržuje dosjeje UDBE. Parlamentarna komisija pa se sprašuje, če je vladna komisija prekoračila svoje meje. Janša pa se spomni, da mora vlada nadzirati vladne službe. Malce hitro, kajne? Ja, ta vladna komisija pa je bila ustanovljena le malo potem, ko je vodenje Sove prevzel SDSu naklonjen Matjaž Šinkovec. V obdobju od 1. oktobra do februarja je bilo dovolj časa za marsikaj.

Že tako je medsebojno razumevanje premierja in predsednika države viselo na nitki, na katero pa se je zdaj obesila še utež Sove in vse skupaj pretrgala. Nenazadnje je zdravje predsednika zelo pomembno. Premierju to očitno ni jasno in kljub temu vrta po predsednikovi najšibkejši točki. Morda je ta način pravi, ni pa najbolj moralen.

Afera gre še dlje. Ugotovljeno je, da je iz črnega fonda bilo financirano tudi podjetje Webs. No, pojavi pa se tudi veliko večje razkritje in sicer, da je bilo dogajanje v Piranskem zalivu zrežirano. Rop izjavi, da za to izve nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami 2004 in zaradi “ugleda in nacionalne varnosti države” tega ni razkrje. Zaenkrat je povedal, da v Sovi obstajajo dokumenti, ki dokazujejo prisluškovanje med premierjem Hrvaške in Janšo, vodjo takratne opozicije. Če tega dokaza ni, je Rop naredil nepotrebno zmedo, saj je s tem uničil že tako načet ugled države.

V zadnjih nekaj mesecih je SOVA pristala na dnevnem redu v DZju.

24. junija je bila pred parlamentom slavnostna prireditev, ki pa se je, kot veste, predsednik Drnovšek ni udeležil. S tem je sprožil mnoga ugibanja in mnoge izjave politikov. Sam je izjavil, da se mu ne zdi prav, da tam stoji kot statist in daje vtis, kako je vse v redu. Na ta način pa bo opozoril, da je stanje popolnoma drugačno. Za moje pojme je bila to ena izmed njegovih pravilnih potez, ne glede na to, da s tem daje občutek neodgovornosti.

In zakaj pišem vse to, kar je itak veliki večini že poznano? Da bi od odkril toplo vodo zagotovo ne. Pred dnevi sem prejel županove čestitke za uspehe v dosedanjem šolanju, pa so mi zraven voščila pripisali, naj jim bom tudi v prihodnje v ponos. Ampak, jaz, jaz bi tudi rad, da mi bo domovina v ponos. Se strinjate, ne?

Citat dneva:
In a time of universal deceit, telling the truth becomes a revolutionary act.” -George Orwell

Stilska in tehnična preobrazba bloga

Jah, v nekaj dnevni odsotnosti je obisk drastično padel. Žalostno. Vsaj zame. Ampak, sem mnenja, da je pomembna kvaliteta obiska, tako da se zaenkrat s tem ne obremenjujem … vse dokler ne zaidem v rdeče številke in “prodajalec” oglasov noče plačati. No, ko bom v takem stanju, se bomo drugače pogovarjali. Za zdaj še ne. Torej, na kratko, fotoaparat je stestiran, tudi na terenu in v kratkem se pričakuje krajša reportaža[ali pa samo slike, odvisno od obiska[očitno sem res odvisen od tega ]].

Da se vrnem k razložitvi naslova. Ker je ta blog nastal nekega lepega popoldneva[ali celo večera, se ne spomnim, sem sklerozen, a kaj mi morate zato] zaradi čiste fore, ker sem želel vpogledati, kako vse skupaj deluje. Sicer je res, da sem v prvi objavi napisal nekoliko drugače, spet iz razloga, da bi videli, kako lepo pišem in si naredil reklamo v stilu “ej stari, ta mudel pa ful dobr piše, morš brt, res”. Kakorkoli, kljub temu, da je obisk relativno majhen, ta blog pišem tudi zaradi sebe, da svojega treninga tipkanja ne izvajam le na Microsoftovem WLM[Windows Live Messenger], kar je mimogrede tudi uradno ime, čeprav mnogi kar rečejo MSN, temveč tudi v neki drugi dimenziji, kjer lahko vsakdo prebere, kar napišeš, brez da bi ti [kot na WLMju, če je prevelik grupič]vse skupaj friznilo.

Zato sem prišel do spoznanja, da bi nekoliko večji obisk lahko prinesla majhna preobrazba, tako strežniška kot tudi stilska. Tako sem se kar nekaj časa, menim da že od začetka maja zafrkaval z dizajniranjem novega stila za blog. No, ustvaril sem že mnogo dizajnov, čeprav dalje kot od Dreamweaverja niso prišli. Ni bilo časa ali pa je znanje pešalo[zato bom letos tudi natančno poskusil preučiti "Naučite se PHP v 24 urah"]. Ker pa je bila tu koda že napisana, sem preprosto le spreminjal poti do datotek in spreminjal vrednosti. Včasih se je kje zataknilo, a zdaj je gotovo. Da pa ne bom le dolgovezil, kaj sem storil in tega ne dejansko pokazal, vam bom prilepil screenshot. Tema se bo uradno imenovala Greenstyle, o tem, da bi jo naredil public, pa še razmišljam[morda v drugem odtenku].

Tistem nekaterim osebkom, ki sem to pokazal, še preden sem se odločil za objavo, se je tema zdela objave vredna in med drugim gre tudi njim zahvala, da sem zbral pogum in se odločil, da pokažem nekaj svojega, poleg čistega nakladanja z 8-bitnimi črkami.

No, ker pa mnogi veste, da se costum-made dizajna ne da uporabiti na wordpress strežnikih, sem odločen za svoje pisanje seči v žep[ne pregloboko]. V ta namen sem v stanju najemanja strežnika na Hitrost.com, kjer dobim tudi domeno, ki pa se bo najverjetneje glasila http://www.lancevance.org. *.com je polna, *.net mi ni všeč, *.info … morda, *.si pa je še vedno le za pravne osebe[po domače, firme, delniške družbe, privatniki, če se ne motim tudi društva[registrirana]].

No, ravno pri domeni se je malce zataknilo. Če ve kdo za drugačen način, kako najeti domeno, če morda obstajajo prav kake firme, katere se ukvarjajo prav s tem, da svoj naslov posodijo fizičnim osebam, naj to sporoči.

Za tiste, tehničnih podatkov željne pa vam sporočam, da bo server naslednji.

Hitrost 100

• 100 MB spletnega prostora
• 10 GB mesečnega prenosa podatkov
• 100 FTP uporabnikov
• 100 e-poštnih predalov
• 10 MySQL podatkovnih baz
• PHP 5.2.x, SSI
• Vključen PHP Safe Mode
• PHP / Apache
• Zend Optimizer, eAccelerator
• gd2, gzip, mod_rewrite
• Apache, MySQL 5.0

Citat dneva:
“Son, I will put a stick through your mother, and spin her around til she catches fire, if I so desire!” -Collie Entragian

No, pa ga ‘mam

Fotoaparat seveda. Jah, tudi takšni se znajdejo, ko vsak stavek spremenijo v perverznega. No, včeraj sem po dolgem času bil na tenis igrišču, med 9 in 10. uro. Mislil sem ostati do pol enajstih, vendar je še tista mala količina kondicije, ki sem jo bil imel ob prejšnjem igranju, izginila. No, olajšal sem se s hamburgerjem, nato pa oddrvel domov, kajti … mati so mi bili pripeljali fotoaparat iz BigBanga v MB[tam imajo pravilno ceno ] in sicer, kot sem že omenil, je to Digital Single-Lens Reflex[DSLR] oz. po slovensko zrcalno refleksni fotoaparat, ki nosi ime Canon EOS 400D, priložen pa mu je EF-S 18-55mm. Res je, škatlo sem odvijal kot kakšen otrok, ki dobi novo igračo. In ko sem ga končno držal v roki[fotoaparat ], sem dobil občutek, da je pa to res fotoaparat in ne fotoaparatčič. Kaj kmalu se je baterija znašla v polnilcu, ki je priložen in kaj kmalu sem naredil prve posnetke.

Z funkcijo ročnega nastavljanja odprtine zaslonke in časa zaklopke sem se srečal že pri Canon-u Powershot A70. No, nisem bil preveč vešč s tem, kajti če je bil čas predolg, se je, logično, pojavila sled. Vendar nekako sem dobil prakso, ob kakšni svetlobi uporabiti določen čas in odprtino. Vendar pa je pri kompaktnem veliko večji užitek fotografirati avtomatsko. A kakorkoli, ko sem nekajkrat fotografiral z IXUS-om, mi je bilo precej dolgčas, saj ni bilo veliko funkcij za spremembo lastnosti. Z DSLRji pa je avtomatsko slikanje popolnoma brez veze. Užitek manualnega slikanja je veliko večji, sploh pa vse skupaj postane enostavneje, ko lahko nastavljaš vse z koleščkom zraven sprožilca. Posrečen pa je tudi Manual Focus, ki mi je veliko bolj všeč kot Auto Focus[tisti ki ne razumete, govorim o ostrenju slike], katerega možnosti moram še malce naštudirati. No, zaenkrat mi je dovolj 18-55mm objektiv, v prihodnosti pa si morda uredim še 55-200mm, vendar še razmišljam, kje mi bo sploh prišel prav. Sicer nisem imel veliko motivov za fotografiranje v tem enem dnevu, ker sem večinoma v stanovanju. A vseeno sem našel motiv še v tako vsakdanjih stvareh

Predvsem bi pohvalil tudi ZoomBrowser EX, program, ki je priložen fotoaparatu. Ko sem ga dobil zraven A70, je bil dobesedno za ku*ac. Ves čas je zamrzoval, slik ni šlo v redu prenašat … zato sem raje prestopil na alternativo in sem tako slike prenašal direktno iz kartice, ki sem jo bil pred tem vtaknil v režo na tiskalniku. Jah, tale pa je čisto drugačen. Slike se da lepo prenesti, pa tudi lepe gumbke ima.

Ne bom trdil, da sem ves čas načrtoval nakup takega fotoaparat, malce me je prevzel Blogres, ko je tam škljocljalo toliko velikanov in pa tudi samo dejstvo, da sploh nimam veliko uploadanih slik na blogu.

Citat dneva:
“The Horseman comes. And tonight he comes for you.” -Lady Van Tassel

Vpis in parkirna brezobzirnost

Za vsakim poglavjem se pojavi novo poglavje, nov dogodek v življenju. Brez-dogajanja verjetno ni[razen za tiste v komi, vendar govorimo o večini]. Tako sem danes odšel na vpis v ŠCSG[šolski center Slovenj Gradec]; program Gimnazija. Sprejela me je na hodniku neka dijakinja, kateri sem izpolnil nek vprašalnik, ki sem ga kasneje odložil v preddverju, kjer je tudi potekal vpis. Da pa ne boste mislili, da bo moj konec to, kako sem oddal kopijo spričevala, vzel nove učbenike in sklep o vpisu, vam bom povedal še to, da brez incidenta ni šlo[kul, še rima se ]. Ko sem se že vozil pri Mercatorju, so mati opazili defekt v sklepu [o vpisu]. Pisalo je, da je ulica, kjer živim imenovana Prisoje in ne Prisoja, poleg tega pa še, da sem rojen pet dni kasneje. No, ponovno sem se vrnil, kjer pa sem že srečal prišleke, ki so prišli na vpis z “vpisnim avtobusom”. V skladu s prvinskim nagonom in defektom na sklepu sem se nekako prerinil naprej in osvestil psihologinjo z defektom. Kot že prej, je tudi tokrat rekla, da sklep tako ali tako nič ne pomaga oz. ga nikjer ne potrebujem, a jaz sem pri svojem vztrajal, dokler ni spremenila[vztrajanje ni trajalo dolgo, btw].

No, po tem se na ŠCSG danes nisem več vračal, temveč sem se odpeljal do Spara, po potrebščine[pa ne šolske]. Seveda tega ne bi pisal, če se tam ne bi nekaj pametnega pripetilo. Ja, že zadnjič sem vam opisoval prometno konico, ko ljudje parkirajo kar na cesti. Situacija je tu malce drugačna, saj je voznik parkiral na jasno označenem mestu, ki označuje nekaj povsem drugega, kar je voznik storil: tam se ne sme parkirati. Zakaj? Ker je tam “vdolbina” v asfalt, kjer lahko nakupovalne vozičke ljudje spravijo iz pločnika na cesto. S tem smo bili kupci za to prikrajšani in s tem si vzamem pravico, da tu objavim fotografijo.

Z prav velikim užitkom sem se bil hotel zaleteti z vozičkom v ta avtomobil, vendar sem prišel do spoznanja, da bi s tem dejanjem pristal na enakem položaju kot lastnik parkiranega avtomobila, in sicer na položaju bedaka.

No, po tem pa sem se še odpravil v Big Bang, v katerem sem bil tudi včeraj[ampak v Mariborskem], kjer sem povprašal po Canonu EOS 400D, ki mu je dodan 18-55mm EF objektiv. Guess what? Na nakupovalnem pultu imajo nastavljene kataloge, na katerih je na prvi strani na veliko napisana cena, ki znaša 749€, zraven pa je priložena še 4GB CF kartica. V vitrini, kjer pa je fotoaparat, pa imajo ceno 799€. Katera je sedaj pravilna? No, še sreča, da sem bil včeraj v BigBangu v MBju, kjer sem rednejša stranka in kjer sem se tudi dogovoril za popust. Torej je pravilna cena 749€. No, s tem odstavkom pa ste tudi videli, da sem si premislil od nakupa Canona EOS 350D in posegel po malce boljšem, Canonu EOS 400D. Prepričala me je akcija in pa darilo, pa tudi samo dejstvo, da je boljši.

Citat dneva:
“I know what it’s like to feel like it’s never going to end.” -Jack Bauer

Pa je minilo

In, ponovno se vam oglašam od včerajšnje valete izmučeni in do dvanajstih speči Lance.

O valeti sem vam verjetno že govoril, da je, ne pa tudi kdaj bo[je bila] pa nisem. Nisem hotel delati urnika, saj je pravzaprav vseeno kdaj je in je brez pomena to pisati, če pa itak vas velika večina [sklepam], ki berete blog ni prišla[niti se ni pričakovalo]. No, ker je pa sedaj že vse skupaj mimo, lahko povem, da se je uradno začelo vse skupaj ob šestih, pred tem pa je nastala še skupinska slika, ki si jo dovolim prikazati.

Vidi se, da smo precej načičkani skupaj in prav je tako. Nekateri s(m)o bili oblečeni resneje, drugi pa povsem drugače. Za moje pojme je najbolj ekstravagantno, v dobrem smislu, bila oblečena Vida, 6. po vrste iz desne strani, 2. vrsta.

Tako, ura je bila kmalu 6 in program se je tako začel, najprej s plesom. Odplesali smo mazurko, Disco Fox, Cha Cha Cha, Foxtrot, Jive, ni pa šlo brez klasičnega angleškega valčka, dunajskega valčka, polke in kavbojske polke. Za plesom se je na odru odvijal opis vsakega učenca posebej na svojstven način; nekateri opisi so bili v verzih, drugi spet v navadnih povedih … Sledila je zahvala razrednikom in razdelitev daril.

No, prišli pa smo do točke, ki smo jo tisti, bolj zavzeti za šolo, čakali skoraj celo leto. Razdelitev pohval in priznanj. Najhuje je bilo, ko je napovedovalka napovedala ime še preden je publika prenehala ploskati prejšnjemu pohvaljenemu. No, proti koncu se je že vedelo, kdo bo kdaj šel, ker jih ni več veliko ostalo. Tako sem odšel do ravnatelja malce prehitro in mu moral strmeti oči ter čakati, da napovedovalke pove svoje[število pohval in priznanj]. Ko je končala, sem končno dobil slednje:

• Pohvale:
  • za uspešno in prizadevno delo v oddelčni skupnosti
  • za aktivnost pri pripravljanju različnih prireditev v šoli
  • za odličen uspeh v vseh letih osnovnega šolanja
  • za marljivost in prizadevnost pri delu v šoli
  • za kulturno udejstvovanje
  • za sodelovanje pri pevskem zboru
• Priznanja:
  • spominsko priznanje za zvestobo lepi knjigi in Bralni znački v osnovni šoli
  • bronasto Cankarjevo
  • bronasto Preglovo
  • bronasto Stefanovo in srebrno Stefanovo
  • bronasto in srebrno za tekmovanje iz angleščine

No, tu pa se tudi vse skupaj konča. Pričakovali več? Žal vas moram razočarati, da sem le človek.

In s tem delom pa se je tudi zaključil uraden del valete in sledila je prav okusno sestavljena večerja, kateri je sicer manjkala juha, vendar zaradi vročine ne bi ravno prijala, torej je bila odločitev prava. Jed sta sestavljala dva kosa mesa, ocvrto in popečeno, za prilogo pa riž in njoki. Prav luštna in okusna kombinacija se temu reče. Da pa vas ne bom pregnal od tu, ko se vam bodo začele cediti sline in boste odhiteli do hladilniki, bom nastopil kar k naslednji točki, to je ples dunajskega valčka s starši. No, prav prijeten del, čeprav je bila skladba kar dolga in nam, ki smo bolj trdi za premikanje gibalnih udov, to ravno ne ugaja, vendar sem nekako zdržal.

Ker na valeti niso stregli alkoholnih pijač, mnogo ljudi ni želelo plesati in zato jih je mnogo tudi zapustilo prireditev. No, odšli pa so tudi nekateri sošolci na pohod po Radljah, na pivsko kampanjo. No, ker pa je bila to moja valeta, nisem imel neke želje po nalivanju, sem kljub maloštevilčnosti ostal … vse do konca, ko je ansambel Veritas odigral zadnjo skladbo.

Ja, zaključeno je eno veliko poglavje v moji zgodovini. In namesto, da bi zraven prelivanja alkohola prelival še solze, raje strmim novim izkušnjam[in da še čisto piflarsko zakljčim: in novemu znanju] naproti.

Bilo je lepo, bilo je fajn, a vsega je enkrat konec in hvala bogu, da je tako.

P.S. fotografije bodo, kot tudi pri poročilu iz Gardalanda v novem postu in sicer zato, da si nabijem statistiko in pa tudi zato, ker slik še zdaj nimam. Lastne so precej slabe, zato bom počakal na profesionalne in bom zraven tudi napisal, kdo jih je ustvaril, da ne bo pomote.

Citat dneva:
“Jesus, Starling, are you writing a book or are you catching a crook?” -Paul Krendler